Ewa Ziewiec

MEDANA 2007

W sierpniu 2007 roku już po raz jedenasty odbył się festiwal Dni poezji i wina we wsi Medana w Goriškich Brdach. Impreza rozpoczęła się 21. sierpnia, kiedy to poeci z całego świata zebrali się w Słowenii i w wybranych miejscowościach czytali swoją poezję. Tego dnia lublański Jazz Club przemienił się w Letni Ogródek Towarzystwa Pisarzy Słoweńskich, który gościł twórców z ośmiu krajów: Serbii, USA, Rumunii, Meksyku, Niemiec, Izraela, Litwy i Indii. Każdy z nich przedstawił kilka utworów w swoim języku, po czym publiczność mogła usłyszeć czytanie przekładu na język słoweński lub angielski. Swobodną artystyczną atmosferę podkreślała muzyka jazzowa grupy Gajo Quartet i wspaniałe wino z okolic Medany. W ciągu następnych kilku dni w Goriškich Brdach odbywało się czytanie poezji, koncerty, filmy, przedstawienia, wystawy. Głównym celem Festiwalu jest skupienie poetów z całego świata przy winie i w przyjemnej atmosferze oraz, oczywiście, czytanie poezji. Wstęp na wszystkie imprezy oprócz zamykającej festiwal jest wolny.

Polskę reprezentował Tadeusz Dąbrowski – młody poeta, eseista, krytyk i redaktor dwumiesięcznika literackiego Topos; autor tomików: Wypieki (1999), e-mail (2000), Mazurek (2002) i Te Deum (2005). Mieszka w Gdańsku.

FRAGMENTY DYSKURSU MIŁOSNEGO

Nakryłem ją, gdy przeglądała pismo pornograficzne. Wskazując palcem na zdjęcie nagiego mężczyzny, zapytałem: Co to?

Ceci n’est pas une pipe – odpowiedziała, biorąc mnie w nawias swoich nóg. A dziś wróciłem wcześniej z pracy i w korytarzu

wpadłem na nagiego mężczyznę, zapytałem: Co to? – wskazując na niego, a raczej na jego męskość ze świeżym śladem szminki. To jest

fajka – usłyszałem odpowiedź kobiety, z którą wciąż sypiam, bo nie potrafię udowodnić jej zdrady.

* * *

Boże, wielka Niezgrabo, znów chciałeś rozładować korek i zderzyły się cztery tiry. Nie

zdążyłeś, kichając, zasłonić ust i huragan spustoszył Florydę. Nie dziw się, że część z nas

chodzi na co dzień w zbroi, spoza której nie widać Ciebie. Czasem i ja się obawiam,

czy w swoich wielkich palcach przeniesiesz mnie żywego na tamten świat.

Słowenię reprezentowało dwoje poetów: Andrej Hočevar (eseista, krytyk, autor trzech tomików wierszy) oraz Gašper Bivšek (w tym roku wydał swój debiutancki tomik pt.: Skorjevec).

Ewa Ziewiec

MEDANA 2007

Avgusta 2007 se je že enajstič vršil festival Dnevi poezije in vina v vasici Medana v Goriških Brdih. Prireditev se je začela 21. avgusta, ko so se pesniki z vsega sveta zbrali v Sloveniji in v izbranih krajih brali na prostem svojo poezijo. Tega dne Se je ljubljanski Jazz Club spremenil v Letni vrt Društva slovenskih pisateljev, ki je gostil pesnike iz osmih držav: Srbije, ZDA, Romunije, Mehike, Nemčije, Izraela, Litve ter Indije. Vsak od njih je predstavil nekaj svojih del v svojem maternem jeziku, nato pa je občinstvo lahko slišalo branje prevodov v slovenščini oz. angleščini. Sproščeno umetniško vzdušje sta še dodatno krepila jazz glasba skupine Gajo Quartet in vrhunsko briško vino. V naslednjih dneh pa so se v Brdih zvrstila branja, koncerti, projekcije filmov, predstave, performansi, razstave. Glavni namen tega Festivala je druženje pesnikov z vsega sveta ob vinu v prijetnem okolju, ter seveda branje poezije. Vstop na vse prireditve razen zaključne je prost.

Poljsko je predstavljal Tadeusz Dąbrowski - mladi pesnik, esejist, kritik in urednik literarnega dvomesečnika Topos; avtor zbirk: Wypieki (1999), E-mail (2000), Mazurek (Mazurka, 2002) in Te Deum (2005). Živi v Gdansku.
Sledeči pesmi Tadeusza Dąbrowskiega je iz poljščine prevedel Primož Čučnik.

FRAGMENTI LJUBEZENSKEGA DISKURZA

Presenetil sem jo, ko je listala pornografsko
revijo. S prstom sem pokazal na fotografijo
nagega moškega in vprašal: Kaj je to?

Ceci n'est pas une pipe – je odgovorila
in me vzela med oklepaja svojih nog. Danes
pa sem prišel prej iz službe in na hodniku

naletel na nagega moškega, vprašal sem ga:
Kaj je to? - in pokazal nanj oziroma na njegovo
moškost s svežimi sledovi šminke. To je

pipa – sem zaslišal odgovor ženske
s katero še vedno spim, ker ji ne morem dokazati
nezvestobe.

* * *

O Bog, Ti velika Neroda, spet si hotel izprazniti
kolono in zgodilo se je verižno trčenje.

Ko si kihnil, Ti ni uspelo pokriti ust in orkan je
opustošil Florido. Nič čudnega, da nekateri

vsak dan hodijo v bojni opravi, izza katere
Te ni mogoče videti. Tudi mene je včasih strah,

ali me boš s svojimi ogramnimi prsti

živega prenesel na oni svet.

Slovenijo pa sta reprezentirala dva pesnika: Andrej Hočevar (esejist, kritik, avtor treh pesniških zbirk) ter Gašper Bivšek (letos je pri Študentski založbi izdal svoj prvenec Skorjevec).

Andrej Hočevar

POČASI SPREJEMAJOČ SVOJE MEJE


3

Vztrajam pri svojem, četudi vem,
da obstaja več prostorov, kot jih poznam,

kjer bi strah napolnjeval večino tistega,
kar je navadno skrito pod če tako krhko lupino.

Svetloba pada na zrelo steno
kot vonj skozi lase:

na koncu zadene ob nekaj, kar se razteza
čez tisto, česar ne moremo misliti:

tudi v vrsto nanizanih besed ne znamo prebrati.
In sploh – če bi znal, komu bi povedal, kje sem?

Z nežnim prepričevanjem in
z zobmi se da spraskati kamne

in z ustnicami se da zapreti odprtine,
skozi katere uhaja čas:

tako si predstavljam, da sem tukaj.

Gašper Bivšek

PERUN – PERUNIKA


Kakor da bi na nebu
sijalo tisoč sonc,
vse sence padajo
v eno. Ozko, črno.

1.

Nima oblečene karo srajce,
ne lanenih hlač, ne črnih
škornjev, ne jermenov kože,
ne mišic, ki bi se pletle
po kosteh; ne kosti.
Ne kač, ki bi brstele
vzorce iz srca. Nima srca.
Pa se vidijo njegove sledi
brez stopinj v mehkem snegu,
v zeleni travi, v zemlji
krvavi z žagovino postlani.
Se vidijo po mahu, po strnišču
in po kamenju in po fasadah
in po živalih
in po meni ... po trstiki ne.

Več pesmi na strani www.medana.org.