Ciril Zlobec

Poeta, pisarz, tłumacz i redaktor Ciril Zlobec urodził się w miejscowości Ponikve na Krasie. Przed wybuchem wojny uczęszczał do włoskiej szkoły w Goricy i Koprze. W czasie wojny był aktywistą organizacji Osvobodilna Fronta (Front Wyzwoleńczy), a po kapitulacji Włoch w 1943. r. wstąpił w szeregi partyzantów. Po wojnie ukończył liceum w Lublanie, a potem slawistykę na wydziale filologicznym. Obecnie pracuje w wydawnictwie Državna založba Slovenije i jest głównym redaktorem najważniejszej słoweńskiej rewii literackiej Sodobnost. Bardzo gorliwie włącza się w społeczną i polityczną działalność.
W pierwszych powojennych latach publikował nacechowane politycznie wiersze, które wpisywały się w nurt okresu odbudowy, jednak stopniowo przechodził do innej tematyki i w zbiorze Pesmi štirih ukazały się jego wiersze miłosne. Początkowo w jego twórczości wyraźne widoczne są wpływy Župančiča i Kettego, większą oryginalnością charakteryzują się wiersze, które przechodzą tematycznie od miłości do małżeństwa i rodziny (Ob sinkovi bolezni).
Także w pierwszym samodzielnym zbiorze Pobeglo otroštvo najważniejsze miejsce zajmuje liryka miłosna, ale podstawę tego zbioru tworzą obok wspomnień mrocznego dzieciństwa czasu wojny (Moja, tvoja mladost, Otroške oči) i radosne dni młodości (Pobeglo otroštvo). Obraz poetycki jest wzbogacony śmiałymi, niezwykłymi metaforami, ale mimo to jest zrozumiały.
Podstawową tematyką kolejnego zbiorku Ljubezen jest miłość. Zlobec wzbogacił nim słoweńską lirykę miłosną o liczne erotyki. W zbiorze tym autor rozmyśla także o człowieku i o współczesnym zautomatyzowanym świecie, udaje mu się jednak zachować wiarę w życie i człowieczeństwo.
W zbiorze Najina oaza wciąż jeszcze na pierwszy plan wysuwa się liryka miłosna, ale zaczynają już dominować rozmyślania, które zbliżają go do filozofii egzystencjalnej.
Przełom w twórczości Zlobca to zbiór Pesmi jeze in ljubezni, w którym poeta wyraża swoją wściekłość i rozpacz nad brakiem wychowania, niestałością i brakiem człowieczeństwa na świecie, przy jednoczesnym świadomości, że słowa poety nic nie zmienią.
Wiersze ze zbioru Glas to intymne erotyczne wyznania, które są poprzeplatane motywami współżycia z przyrodą, obszarem – rodzinnym Krasem, będącym jednym z podstawowych źródeł inspiracji pisarza.
Zlobec wydał jeszcze kilka zbiorów wierszy i erotyków, w których rozmyśla o tworzeniu poezji i powraca do swojej młodości na Krasie. Wzorem dla jego poezji jest twórczość Gradnika, Lorca oraz niektórych współczesnych mu pisarzy włoskich, widać w niej także południowy temperament autora. Poezja Zlobca jest bliska poglądom i sposobowi myślenia młodych czytelników, dlatego też jest wśród nich bardzo ceniona.
Ze względu na doskonałość liryki, mniejsze znaczenie mają dzieła epickie Zlobca. Powieść Moška leta našega otroštva jest obrazem szybkiego i twardego dojrzewania młodego człowieka w czasie wojny. Autobiograficzny charakter ma także jego drugie dzieło zatytułowane Moj brat svetnik.
Ciril Zlobec zajmuje się tłumaczeniem na język słoweński serbskiej i chorwackiej poezji oraz włoskiej poezji i prozy.

Źródło: Varl-Purkeljc Francka, Naši književniki in njihova dela, Založba Obzorja Maribor, Maribor 1986

Tłumaczenie: Anna Mackiewicz

Ciril Zlobec

Pesnik, pisatelj, prevajalec in urednik, se je rodil v Ponikvah na Krasu. Pred vojno je obiskoval italijansko šolo v Gorici in Kopru. Med vojno je bil aktivist Osvobodilne Fronte, po kapitulaciji Italije leta 1943 pa je šel v partizane. Po vojni je v Ljubljani končal gimnazijo in diplomiral iz slavistike na filozofski fakulteti. Danes dela pri Državni založbi Slovenije in je glavni urednik osrednje slovenske literarne revije Sodobnost. Zelo prizadevino Se vključuje v družbenopolitično dejavnost.
V prvih povojnih letih je objavljal pretežno politične pesmi, s katerimi se je vključeval v graditeljsko obdobje, vendar je polagoma prehajal k osebni vsebini in je v zbirki Pesmi štirih sodeloval z ljubezenskimi pesmimi. Začetnim se poznajo še vplivi Župančiča in Ketteja, mnogo več izvirnosti pa kažejo pesmi, ki so pognale iz ljubezni v zakonu in družini (Ob sinkovi bolezni).
Tudi v prvi samostojni pesniški zbirki Pobeglo otroštvo zavzema vidno mesto Zlobčeva ljubezenska lirika, toda osnovo tvorijo spomini na mračna otroška leta sredi vojne vihre (Moja, tvoja mladost, Otroške oči), a tudi na svetlejše dni otroštva (Pobeglo otroštvo). Pesniški izraz je obogaten z drznimi, nenavadnimi metaforami, vendar še ostaja razumljiv.
Osnovna tematika naslednje pesniške zbirke je razvidna iz naslova Ljubezen; v njej je Zlobec obogatil slovensko ljubezensko liriko s številnimi erotičnimi pesmimi. V tej zbirki že razmišlja o človeku in stehniziranem sodobnem svetu, vendar ohranja vero v življenje in človečnost.
V zbirki Najina oaza je še vedno v ospredju ljubezen, vendar že prevladujejo razmišljanja, ki se približujejo eksistencialistični filozofiji.
Prelom v Zlobčevi poeziji pomeni zbirka Pesmi jeze in ljubezni, v kateri pesnik izraža jezo in obup nad surovostjo, nestaljnostjo in nečlovečnostjo v svetu, vendar čuti, da tega pesnikova beseda ne bo spremenila.
Pesmi zbirke Glas so intimne erotične izpovedi, ki jih prepletajo motivi sožitja z naravo, pokrajino – s pesnikovim rodnim Krasom, enim od najmočnejših virov pesnikovega ustvarjanja.
Zlobec je izdal več izborov erotičnih pesmi in pesmi, v katerih razmišlja o pesništvu in se vrača v svojo mladost na Kras. Vzorniki njegovi poeziji so Gradnik, Lorca in nekateri sodobni italijanska pesniki, pozna pa se ji tudi avtorjev južnjaški temperament. Zlobčeva poezija je blizu čustvovanju in mišljenju mladih bralcev, zato je tudi med njimi vedno bolj priljubljena.
Glede na liriko so manjšega pomena Zlobčeva pripovedna dela. Roman Moška leta našega otroštva je podoba naglega in trdega dozorevanja mladega človeka sredi vojnega dogajanja, avtobiografsko pa je tudi drugo pripovedno delo Moj brat svetnik.
Ciril Zobec prevaja v slovenski jezik srbsko i hrvaško poezijo ter italijansko poezijo in prozo.

Źródło: Varl-Purkeljc Francka, Naši književniki in njihova dela, Založba Obzorja Maribor, Maribor 1986